V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani odkrili doprsni kip Idrijčanu po rodu Francu Hladniku

V Idriji rojeni, ugledni slovenski botanik in pedagog Franc Hladnik (1773 -1844), po katerem botaniki imenujejo celo obdobje prve polovice devetnajstega stoletja, je bil najprej učitelj in ravnatelj na gimnaziji v Ljubljani, v času Ilirskih provinc (1809 – 1813), pa je na visokošolskih Centralnih šolah predaval naravoslovje in botaniko. Leta 1810 je v Ljubljani ustanovil Botanični vrt in ga vodil polnih 24 let. Zaradi svojega poznanstva s cesarskim zdravnikom in vodjem dunajskega botaničnega vrta Nikolasom Hostom, je dosegel, da je vrt neprekinjeno deloval tudi po odhodu Francozov. Vse ostale visokošolske ustanove je namreč Avstrija, ko je leta 1813 ponovno prevzela oblast, ukinila.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tako, po Hladnikovi zaslugi, naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem. Idrijčani smo na svojega rojaka  resnično lahko ponosni! Muzejsko društvo Idrija se mu je s strokovnim posvetom poklonilo leta 2010, ob 200 letnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo mu tudi odkrili spominsko ploščo na Rudniškem magazinu. Dolgoletni vodja ljubljanskega botaničnega vrta, naš cerkljanski rojak dr.Jože Bavcon si je dolga leta prizadeval, da bi dobil Hladnik trajno obeležje tudi v slovenskem glavnem mestu. To mu je uspelo letos, ob 210 obletnici ustanovitve Botaničnega vrta.

Ob tem jubileju je bila v soboto,  11.julija 2020  v Ljubljani osrednja slovesnost, ki so ji prisostvovali številni ugledni gostje: prof. dr. Tanja Dimitrović, prorektorica Univerze v Ljubljani, prof. dr. Emil Erjavec, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, prof. dr. Michael Kiehn, direktor dunajskega botaničnega vrta in Christian Berg, direktor graškega botaničnega vrta. Ob zaključku slovesnosti so Francu Hladniku odkrili doprsni kip in nasproti kipa zasadili potomko Marmontove lipe. Kip je delo mladega obetavnega akademskega kiparja Lana Seuška. Moderatorka slovesnosti je odkritje pospremila z verzi naravoslovca in politika Karla Dežmana, tudi Idrijčana po rodu, ki jih je zapisal ob  Hladnikov smrti leta 1844:

Kaj če domovina ti skazati?
Bil v resnici si slovenski sin! 
Slave z zlatimi črkami kovati 
Treba ni, si stavil sam spomin. 
Z zelši vred bo tvoje ime časteno, – 
Znamnje, vsako spomlad prerojeno, 
Bo po teb nazvanih cvetk izbor, 
Tebi v čast, cvetličar kranjskih gor!

 Vztrajnemu in uspešnemu vodji Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr.Jožetu Bavconu, kot tudi  njegovim sodelavkam in sodelavcem iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov tudi v bodoče!

Zapisala: Ivica Kavčič