Iz geološke zakladnice Rafaela Terpina, september 2018

Ob 10-letnici Rudniške geološke zbirke je bila, 19. septembra 2018, postavljena na ogled občasna razstava fosilov in kamnin zbiralca Rafaela Terpina. Otvoritev zbirke je bila v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine.

Akademski slikar, Rafael Terpin je ob svojem poklicu tudi vsestranski naravoslovec, opazovalec narave ter raziskovalec idrijske preteklosti. Je izjemen ljubiteljski botanik, poznavalec najbolj redkih rastlin in njihovih nahajališč na Idrijskem in Cerkljanskem ter  član »pumparkov« – amaterske botanične skupine Muzejskega društva Idrija. Pozna številne stezice in skrite kotičke Trnovskega gozda, Idrijskega, Rovt, Cerkljanskega in Tolminskega. Kot vsestranski ljubitelj narave že dolga leta, na številnih poteh zbira fosile in kamnine. Posebno lepi vzorci že vrsto let domujejo v geološki zbirki na gradu Gewerkenegg. Del svoje zbirke pa je pred časom podaril Centru za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija.

Razstava prinaša zanimiv vpogled v svet kamnin, fosilov in mineralov. Poleg kamnin, ki pripovedujejo o različnih okoljih nastanka, so razstavljeni številni  fosili, ki določajo starost kamin. Med primerki so še posebej zanimive korale, ki so ostanki nekdanjega velikega koralnega grebena, ki se je pred 150 milijoni leti  razprostiral čez območje današnjega Trnovskega gozda. Pozornost pritegnejo numuliti ki so dobili ime po obliki novčiča in jih najdemo na Krasu. Le malokdo ve, da so v 15. in začetku 16. stoletja so na sotočju Idrijce in Kanomljice v Spodnji Idriji stale fužine, v katerih so predelovali železovo rudo – bobovce, ki so jih kopali v Kanomlji, na Jelenku in  Ledinski planoti. Med primerki nas s svojo barvitostjo pritegne jaspis, ki je uporaben tudi kot poldragi kamen. Na Idrijskem najdemo tudi zadnje ostanke nekoč pestrega paleozojskega življenja. V apnencih in dolomitih so se ohranili mnogi polži, korale, alge in ramenonožci. Ob koncu tega obdobja je prišlo do največjega izumiranja v geološki zgodovini Zemlje. Toplo, plitvo morje v zgornjem triasu je bilo idealno za rast velikih megalodontidnih školjk – »velikozobk« z značilnimi prečnim prerezi v obliki srca. Njihove ostanke lahko opazujemo v apnencih na mnogih mestih v Julijskih Alpah.

Na otvoritvi nas je  skozi zbirko popeljal paleontolog mag. Matija Križnar. Razstavljeni vzorci s poljudnimi opisi bodo  v Rudniški geološki zbirki, ob jašku Frančiške (Bazoviška 2) na ogled do maja 2019.

Prisrčno vabljeni vsi, ki vas zanima geološka dediščina.