Oktobrski lepotec: Navadni ruj

Oktobra po kraških gmajnah zagori ruj. Takrat je najlepši, čeprav se  tudi pomladi postavlja s puhastimi rumenkastimi cvetovi, ki se pozneje obarvajo v nežno roza. Na krasu ga v preteklosti ni bilo, a po izsekavanju dreves se je močno razširil in zarasel ogolela tla in tako ustvaril  pogoje za ponovno vračanje gozda.

Za latinsko ime navadnega ruja Cotinus coggygria je «kriv« Janez Anton Scopoli, botanik in rudniški zdravnik v Idriji, ki ga je  v svojem delu Flora Carniolica iz leta 1772 pravilno uvrstil  med ruje.

Njemu v spomin in slavo bujno uspeva tudi v našem, po Scopoliju imenovanem vrtu ob vstopu na Rake. Sklanja se preko ograje, letos je  bogato in dolgo cvetel. Njegovo kot puh nežno latasto socvetje je še prav posebej prišlo do izraza zaradi temnega ozadja božjega drevca. Mogoče bo tudi letošnjo jesen tako lepo pisan kot je bil lansko. A za pisano barvitost potrebuje veliko sonca, tega mu pa jemljejo mogočni javorji. Tako žareč kot je na krasu na našem vrtu ni, a je s svojimi cvetovi pomladi in z rumenordečim listjem jeseni lep okras vrta.