Slovestnost ob 230 letnici smrti J. A. Scopolija

Ob 230 letnici smrti prvega idrijskega zdravnika in naravoslovca evropskega pomena J. A. Scopolija bo Muzejsko društvo Idrija priredilo krajšo slovesnost in položilo lovorjev venec k spominski plošči na hiši kjer je imel Scopoli ordinacijo.

Ob plošči, ki je na hiši v Kosovelovi ulici se bomo zbrali v torek. 8. maja ob 11. uri. Prisrčno vabljeni!

Več kot 250 let so idrijske rudarje zdravili le priučeni padarji. Posledica tega, slabih socialnih razmer in poklicne izpostavljenosti strupenim hlapom živega srebra, se je odražala v njihovem zelo slabem zdravstvenem stanju. Dolgoletne prošnje ravnateljev idrijskega rudnika dvorni oblasti na Dunaju so ostajale neuslišane vse do leta 1754, ko je Antonu Hauptmannu uspelo prepričati ‘ministra’ Georga Van Swietena, da je poslal v Idrijo šolanega zdravnika J. A. Scopolija. Scopoli se je od vsega začetka posvetil zdravljenju in preprečevanju merkurializma in s tem postal  pionir medicine dela v evropskem prostoru. Ob svojem poklicnem delu se je veliko ukvarjal s preučevanjem rastlinstva, živalstva, mineralov in kamnin dežele Kranjske. Svoja odkritja in izkušnje je v pismih izmenjaval z velikim švedskim naravoslovcem  Carlom Linnejem. Zaradi Scopolija je Marija Terezija leta 1763 ustanovila v Idriji višjo strokovno, metalurško kemijsko šolo, prvo tovrstno šolo v monarhiji. Leta 1769  je Scopoli odšel za profesorja botanike, kemije in mineralogije  na rudarsko akademijo v Bansko Stiavnico. Leta 1776 pa je bil povabljen za predavatelja kemije in botanike na univerzo v Pavii. Svoja najboljša znanstvena dela je ustvaril v času svojega službovanja v Idriji. Umrl je v Pavii 8. maja leta 1788.